Današnja župnijska – kapiteljska cerkev sv. Jurija (imenovana stolna) je zgrajena v beneško-renesančnem slogu. Na tem mestu je prva krščanska cerkev stala v času med 6. in 7. stoletjem. Zgodovinski viri potrjujejo obstoj župnije v 10. stoletju, kar je razvidno iz fragmentov stare cerkve v lapidariju, ki datirajo iz časa med 10. in 12. stoletjem.
Staro bazilikalno cerkev oglejskega tipa je zamenjala obnovljena triladijska gotska cerkev, posvečena leta 1344. Današnjo podobo je cerkev dobila po dolgi obnovi med 1595 in 1637, z veličastno posvetitvijo 25. aprila 1637, čeprav dela v notranjščini in okolici še niso bila povsem dokončana. Grič, na katerem stoji cerkveni kompleks, so od konca 16. stoletja do začetka 19. stoletja utrdili s podpornimi oboki.
Monumentalna fasada v obliki templja je bogato členjena z arhitekturnimi detajli iz rovinjskega kamna. Pročelje je v prvem desetletju 17. stoletja po motivu iz priročnika Cesara Cesariana, Bramantejevega učenca, izdelal beneški kamnosek Bonfante Torre. Ob velikem pravokotnem portalu in dveh oknih sta vzidani napisni plošči o obeh ponovnih posvetitvah cerkve.
Značilna za renesančno arhitekturo je tudi monumentalna pravokotna dvoranska notranjščina z ravnim lesenim kasetiranim stropom in polkrožno apsido. Cerkev je med letoma 1881 in 1882 v duhu historicizma obnovil tržaški arhitekt Giovanni Righetti. Bistvena sprememba je bila dopolnitev cerkvenih sten z neorenesančno poslikavo. Obnova, ki poteka od 90-ih let prejšnjega stoletja, cerkvi vrača podobo iz 17. stoletja.
Med lesenimi okvirji na stropu so slike na platnu z motivi iz življenja sv. Jurija: Boj sv. Jurija z zmajem, Slava sv. Jurija in Mučeništvo sv. Maksimiljana ter slike štirih evangelistov in štirih cerkvenih učiteljev (17./18. stoletje).
Slike z motivom rezljanih rozet in s ponazoritvijo zakramentov so v tehniki grizaja (19. stoletje). Ob predelavi cerkve iz triladijske v dvoransko so število oltarjev zmanjšali. Postavitev oltarjev in druge cerkvene opreme so prevzele bratovščine.
Štirje stranski oltarji, zidni niši med njimi in prižnica so delo beneškega kamnoseka Bonfanta Torreja, ki je imel v letih 1615 in 1640 pomembno vlogo pri oblikovanju renesančne notranjščine cerkve. 
Ob južni steni je oltar sv. Krištofa (1615) s sliko Sv. Krištof s sv. Diegom in oltar s sliko Karmelska Mati Božja Domenica Tintoretta (1624/25), njima nasproti pa oltarja Vernih duš (1649) s sliko Sv. Julita in sv. Kviricij (Angelo Trevisani, 1712) in oltar sv. Družine s sliko Rojstvo.
Baročna oltarja v nišah ob slavoločni steni sta izjemni stvaritvi kiparja Paola Groppellija in njegove delavnice iz prve polovice 18. stoletja. Na oltarju sv. Trojice ali sv. Rešnjega Telesa, Najsvetejšega imena Jezusovega, je pomembna starejša slika Sv. Trojica s svetniki. Na njenem spodnjem delu je veduta Pirana z zvonikom in s krstilnico na lokaciji pred cerkvijo, podobno kot na sliki Domenica Tintoretta v občinski palači, kar priča, da je nastala pred obnovo cerkvenega kompleksa.
V oltar Rožnovenske Matere Božje je namesto istoimenske slike Giuseppa Angelija iz 18. stoletja začasno postavljen eden najlepših procesijskih kipov, polihromirana lesena skulptura Rožnovenska Mati Božja iz prve polovice 17. stoletja, domnevno delo Domenica Bevilacque. V niši na severni steni ladje je polihromiran kip Sv. Jurij na konju iz 18. stoletja, delo Giovannija Maria Gasparinija, v niši na južni steni pa kip Sv. Nikolaj iz prve polovice 17. stoletja, domnevno delo Domenica Bevilacque. Na pevskem koru so večkrat predelane orgle Petra Nakića (1754/55). Na stropu veže glavnega vhoda v cerkev je slika Jezus izganja trgovce iz templja (Ambrogio Bon, konec 17. stoletja). Na glavnem oltarju v apsidi je slika Marija z otrokom, sv. Jurijem, sv. Miklavžem in sv. Markom iz druge polovice 18. stoletja. Glavni oltar je delo Gaspara Albertinija (1788), ki ga je Giovanni Righetti predelal v času obnove, konec 19. stoletja. Tu je tudi 8,5 m visoka slika Giovannija Pagliarinija (1844), Mučeništvo sv. Jurija.
Na nasprotni steni pa je razstavljena zelo pomembna gotska plastika Križani z začetka 14. stoletja, ki ji je bila po dolgotrajnem restavriranju vrnjena gotska podoba. Pred tem je Križani dolgo časa visel v krstilnici, v Piran pa je najverjetneje prišel iz bernardinske cerkve. V prezbiteriju sta veliki sliki Angela de Costerja (1705–1706), Čudež sv. Jurija in Maša v Bolseni, ter spominska in nagrobna plošča škofa N. Caldane.
Del bogate opreme in obrednih predmetov je razstavljen v Župnijskem muzeju z zakladnico. Izstopata srebrni kip Sveti Jurij na konju in relikviarij v obliki noge. Vredna ogleda sta lapidarij, v katerem je med eksponati najstarejša lesena maketa v Sloveniji – Cerkev sv. Jurija iz leta 1590, in arheološka jama. V njej so vidni ostanki temeljev predhodnih stavb vse od predrimske dobe. Med izkopavanji v 90-ih letih prejšnjega stoletja so tu našli posrebreno bronasto fibulo v obliki pava iz 5.–7. stoletja. Omembe vreden je tudi kapiteljski arhiv, ki hrani staro cerkveno gradivo, rokopise in pisma, najstarejše matične knjige v Sloveniji in knjige piranskih bratovščin. V bogati kapiteljski knjižnici so med starimi knjigami (16./17. stoletje) tudi inkunabule.
Posebna dragocenost je v celoti ohranjena baročna zakristija. V njej se hrani bogata zbirka slik pomembnih beneških avtorjev, baročni relikviarij in druga cerkvena oprema. Izjemno baročno delo je tudi kip Janez Krstnik, ki je stal na kropilniku ob vhodu v cerkev. Odlitek v bronu nadomešča leseni original.
Petnajst postaj Križevega pota v steklu je delo piranske umetnice Mire Ličen (2013). V cerkvi manjka nekaj izjemnih umetnin, ki so jih leta 1940 pred vojno nevarnostjo shranili na varno v Italijo in čakajo na vrnitev, med drugimi tudi dragoceni poliptih Marija na prestolu z otrokom in dvema angeloma in Križanje Paola Veneziana (1355) ter slika Rožnovenska Mati Božja Giuseppa Angelija.
V depojih cerkve sv. Jurija je še veliko predmetov dragocene sakralne dediščine, kot so relikviariji, procesijski kipi, procesijski fanali idr., potrebnih obnove.
