Razstava jaslic iz zbirke Gregorja Tozona v Piranu
V Društvu »Prijatelji zakladov sv. Jurija« ob božičnih praznikih že trinajst let prirejajo predstavitev jaslic. Sprehod po piranskih cerkvah, ki jih okrasijo z njimi, je postal že tradicionalen dogodek ob koncu leta. Tokrat pa so se v društvu odločili za nekoliko drugačen pristop in organizirali razstavo jaslic z vsega sveta, zbiratelja Gregorja Tozona. Na ogled je bila v krstilnici sv. Janeza Krstnika poleg župnijske cerkve sv. Jurija.
Razstavo z naslovom Jaslice v Piranu je 23. decembra odprl koprski škof, msgr. dr. Jurij Bizjak, v času do 6. januarja pa si jo je ogledalo mnogo domačinov in obiskovalcev prazničnega Pirana.
Gregor Tozon je z zbiranjem jaslic pričel že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, danes pa njegova zbirka šteje že preko sto najrazličnejših primerkov.
»Ob postavitvi prvih živih jaslic v Postojni sem od prijatelja, ki je v jami »igral« Kralja Gašperja, dobil stare jaslice iz papir macheja. Tako so se znašle ob mojih prvih lesenih, ki mi jih je dala mama. Sledile so tretje, pa četrte, ki sem jih našel v starinarnici v Ljubljani. Ob obisku v Južni Ameriki sem v neki indijanski vasi našel okorno rezljane in smešno pobarvane figure. In tako se je začelo. Danes, po 30 letih, posedujem okrog 140 kompletov iz najrazličnejših dežel sveta,« je povedal zbiratelj.
Piranska postavitev je sedma po vrsti, pred tem je namreč že razstavljal v Štanjelu, Stični, Dupljah, Škofji Loki in nekajkrat tudi na Krasu, v Kazljah, kjer zadnja leta domuje. Na tokratni razstavi je avtor predstavil štiri kontinente, vsakega izmed njih pa so zastopale tri države s svojimi jaslicami. Tako so Afriko predstavljale jaslice iz Slonokoščene obale, Tanzanije in Burkine Faso, Azijo iz Vietnama, Nepala in z Japonske, Južno Ameriko iz Argentine, Peruja in Kolumbije, Evropo pa seveda domače, slovenske jaslice.
»Izbira je bila kar težka, saj so mi skoraj vse enako ljube. Največ imam slovenskih. Na razstavi so bile na ogled tudi najstarejše iz zbirke. So voščene, delo Uršulink iz začetka 19. stoletja. Najbolj redke in tipično slovenske pa so prav gotovo tiste, upodobljene na panjski končnici iz leta 1869. Ker so panjske končnice značilne za slovenski prostor, je njihova vrednost toliko večja,« je razstavo opisal Tozon.
Posebnost tokratne razstave je tudi v tem, da je bila postavljena v obliki umetniške instalacije. Obiskovalci so se v petih minutah s pomočjo svetlobnih efektov in glasbene spremljave sprehodili po štirih kontinentih ter skozi zgodbo o Kristusovem rojstvu spoznavali različne kulture sveta, ki jih je avtor na svoj način povezal v celoto in tako ponudil širši pogled na simboliko jaslic, predvsem pa razmislek o sporočilu razstave, s katero nas hote ali nehote poziva k enotnosti. Ali kot je na otvoritvi razstave dejal Dejan Mehmedovič, član Društva prijateljev zakladov sv. Jurija: »Letošnje piranske jaslice v svoji atraktivno vizualno akustični predstavi razgrinjajo pomembno idejo. Idejo, ki se od tiste neposredno religiozne širi v splošno idejo povezanosti, upanja in vere v boljšo, lepšo prihodnost, ki je v trenutnem zelo vznemirjenem svetu še kako potrebna.«
Nataša Cvišič
Slovenske jaslice
Jaslice iz Burkine Faso
Jaslice iz Japonske
Jaslice iz Argentine
Župnijske jaslice v cerkvi sv. Jurija (postavitev: Srečko, Riko, Robert)