Letošnji gost na Križevem potu po piranskih cerkvah je akademski slikar Hrvoje Marko Peruzović iz Hrvaške. Predstavljen Križev pot pa je posebej narejen prav za našo razstavo.
Umetnik se je rodil 1971 v Zagrebu; živi in ustvarja na Bolu na otoku Braču. Končal je grafični oddelek za uporabno umetnost in oblikovanje v Splitu; leta 1995 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu (pri prof. Đuru Sederju). Študijsko se je izpopolnjeval v Parizu, Milanu, Benetkah in na Dunaju. Je član HZSU-ja (Hrvatska udruga likovnih umjetnika). Poleg slikarstva se ukvarja še s klasično grafiko, ilustracijo, skulpturo in fotografijo. Izdelal je Križev pot in oltarno sliko za cerkev Gospe od Nuncijate v Dubrovniku. Pripravil je že trideset samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih razstavah na Hrvaškem in v tujini.
Lani je sodeloval v koloniji Umetniki za Karitas na Sinjem vrhu, v postnem času letos ima samostojno razstavo v Ljubljani v Zavodu sv. Stanislava. Ob tej priliki je Anamarija Stibilj Šajn med drugim zapisala: »Akademski slikar Hrvoje Marko Peruzović svoj likovni svet gradi na najbolj elementarnem, prvinskem in neposrednem likovnem izrazilu – na risbi. Mojstrsko izpiljena se v njegovih delih manifestira v svoji popolni likovno-formalni in vsebinski vlogi. Njegova motivna izhodišča pripadajo področju figuralike in so pogosto vezana na sakralno ikonografijo, a avtor tudi v povsem posvetnih vsebinah odkriva globlje pomene, stremi po večpomenskosti in po duhovno obogateni prezentaciji. Risba, s katero uteleša svoj figuralni svet, je neposredna, kreativno izživeta in doživeta.
Avtor z njo razodeva moč, gotovost in suverenost ustvarjanja izrazno bogatih in likovno prepričljivih likov. Ti pripadajo preteklosti in sedanjosti. Živijo tako v zgodovini kot v času modernističnih stilizacijskih pristopov. Avtor namreč klasična figuralna izhodišča bogati z možnostmi sodobno občutenega oblikovanja telesnosti. Ob vseh teh interpretativnih spodbudah pa Hrvoje
Marko Peruzović ostaja samosvoj stvarnik, saj njihovo dokončno podobo oblikuje v njemu lastnem in prepoznavnem likovnem slogu. Z njim mu uspeva biblijske figure odeti v nadzemeljsko svetost in jih hkrati povsem prizemljiti, prikazati v človeški ranljivosti, v bolečini trpkih spoznanj in doživetij. Tako ustvarja podobe, ki dajejo religiozna občutja in hkrati človeška sporočila.«